Z veseljem sem bil zraven
Knjiga govori o Sigbertu Ramsauerju (1909–1991), zdravniku in pripadniku nacističnega sistema, ki je med drugo svetovno vojno deloval v več koncentracijskih taboriščih: Mauthausen, Gusen, Neuengamme, Dachau in Ljubelj. Opisuje njegovo vlogo pri nasilju in zločinih v taboriščih ter povojni sodni proces v Celovcu, kjer je bil obsojen na smrt zaradi mučenja in umorov. Kljub temu je bil leta 1954 izpuščen iz zapora.
Avtorja skozi njegovo življenjsko zgodbo raziskujeta širše vprašanje, kako so nekdanji nacisti po vojni ponovno postali del avstrijske družbe in kako so delovali mehanizmi prikrivanja, pozabe in ponovne vključitve. Poseben poudarek je namenjen zgodovini taborišča Ljubelj.
»Izjemno poglobljena študija življenja nacističnega
zdravnika Sigberta Ramsauerja, ki ga ne obravnava kot
izjemo, temveč kot izraz širših mehanizmov nacističnega
sistema. Prav v tej ‘povprečnosti’ razkriva, kako so takšni
posamezniki delovali znotraj struktur nasilja in kako jim je
bilo po vojni omogočeno ponovno vključevanje v družbo.
Za slovenskega bralca je knjiga še posebej relevantna, saj
osvetljuje tudi zgodovino taborišča Ljubelj ter spodbuja
razmislek o odgovornosti, spominu in družbenih
mehanizmih, ki ostajajo aktualni tudi danes.«
(dr. Vilja Lukan Pišek)
Tržiški muzej je pred kratkim izdal slovenski prevod knjige avstrijskih zgodovinarjev Lise Rettl in Petra Pirkerja o zdravniku koncentracijskega taborišča na Ljubelju Sigbertu Ramsauerju s provokativnim naslovom Z veseljem sem bil zraven!. Gre za citat, ki nakazuje njegove občutenje medvojnega dogajanja. Po vojni je bil kot vojni zločinec obsojen na dosmrtni zapor, a nato že leta 1954 izpuščen in rehabilitiran.
Kot je povedal direktor Tržiškega muzeja David Ahačič, je bila njegova medvojna zgodovina hitro pometena pod preprogo. Tako je lahko do visoke starosti opravljal zdravniško delo v Celovcu, njegovi someščani pa niso vedeli ali niso želeli vedeti o njegovi medvojni zgodovini.
"Ta življenjepis bralce sodobnega časa ne le spodbuja k spominjanju na to temno obdobje človeške zgodovine, ampak nas sili v razmišljanje o naši osebni odgovornosti danes - ali si tudi mi zatiskamo oči in obračamo pogled stran od krivic, nasilja in surovosti, ki se dogaja med nami," je pojasnil Ahačič.
N1 Slovenja, 13.6.2026
Dr. Sigbert: od storilca do "žrtve"
Gorenjski Glas, 18.6.2026 | PDF